Prehrana po genih in po krvni skupini

Vse bolj priljubljen način zdravega prehranjevanja po genih NI prehranjevanje po krvni skupini

Živimo v obdobju izobilja nekvalitetne hrane in stresnih življenjskih razmer, kar je zelo dobra podlaga za slabo počutje in za razvoj debelosti ter srčno-žilnih obolenj, za katerimi zboleva vse več ljudi. V iskanju odgovora na vprašanje »katera hrana je primerna zame?« ljudje posegajo po različnih metodah prehranjevanja, ki velikokrat bolj škodujejo, kot pa koristijo. V poplavi popularnih diet in prehranskih nasvetov se je vse težje odločiti in izbrati najprimernejšo. Zadnje čase se veliko govori o dveh načinih prehranjevanja, ki ju ljudje pogosto primerjajo ali celo enačijo. Gre za prehrano po krvni skupini in prehrano po genih. Prehrana po krvni skupini temelji na prepričanju, da lahko s pomočjo določitve krvne skupine AB0 ljudi razvrstimo v eno od štirih prehranskih skupin: mesojedce (lovce, krvna skupina tipa 0), vegetarijance (kmetovalce, krvna skupina tipa A), vsejedce (nomade, skrvna skupina tipa B) in nekakšne novodobne vsejedce (»zagonetneže«, krvna skupina tipa AB). To dieto si je omislil Američan Peter D'Adamo, ki je izhajal iz nekaterih ugotovitev svojega očeta, zdravnika Jamesa D'Adama, ki je domneval, da so določene krvne skupine povezane z odzivom na različne vrste hrane in celo s tipom osebnosti. Celotna ideja temelji na enem od 30 do danes znanih sistemov krvnih skupin, sistema AB0. Krvno skupino AB0 navadno določijo iz kapljice krvi z uporabo različnih reagentov, ki eritrocite v krvi v primeru določene krvne skupine zlepijo ali pa ne. Gre torej za serološki in ne za genetski test, kot mislijo nekateri. Že res, da so vse naše krvne skupine zapisane v genih, vendar to nima nobene znanstveno dokazane povezave s presnovo in odzivom našega telesa na hrano. Priporočila prehranjevanja po krvni skupini so zelo radikalna, poudarjene so le določene skupine živil, nekatere zelo pomembne skupine živil pa so izključene (ljudje s krvno skupino 0 naj bi tako uživali predvsem meso, mlečni izdelki pa so v veliki meri prepovedani).

Zavedati se moramo, da je vsak posameznik fiziološko vsejedec, kar pomeni, da čisto vsi ljudje nosimo gene za izdelavo encimov za prebavo in presnovo tako mesa kot tudi sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in vseh ostalih pomembnih skupin živil. Izjema so nekateri posamezniki z redkimi genetskimi boleznimi, ki nekaterih živil resnično ne morejo prebaviti, vendar je v populaciji takih ljudi izredno malo. Vzrok prehranskih težav so lahko tudi različne alergije na hrano, ki pa so povezane z kompleksno interakcijo genov in okolja, zato je celo z genetskimi testi večino alergij nemogoče natančno predvideti ali celo diagnosticirati, še manj pa jih lahko napove AB0 krvni test. V osnovi vsak človek potrebuje uravnoteženo prehrano, ki mu omogoča, da dobi vsa mikro- in makrohranila, nujno potrebna za normalno delovanje telesa, zato je vsako izključevanje živil brez strokovno utemeljenega razloga lahko nevarno. V primeru prehranjevanja po krvni skupini zato težko razumemo, zakaj naj številni ljudje ne bi smeli uživati določenih vrst živil (na primer takih, ki vsebujejo gluten - ta dokazano povzroča težave le redkim posameznikom s celiakijo – torej velike večine žitaric, ki so za zdravje in zdravo prehrano znatnega pomena). Zagovorniki prehrane po krvnih skupinah trdijo tudi, da naj bi napačna prehrana povzročila zlepljanje eritrocitov. Če vemo, da ima najtanjša kapilara premer enega eritrocita, si ni težko predstavljati, kako resne zdravstvene težave bi to, če bi bilo res, povzročilo pri vseh, ki ne vedo, katero krvno skupino imajo in ki jedo »neustrezno« hrano. Zdravniki bi v tem primeru imeli v svojih knjigah tovrstne patološke učinke hrane zagotovo že stoletja zelo dobro opisane. Če pobrskamo po bazah revij in znanstvenih člankov, ne najdemo niti ene raziskave ali klinične študije Petra D'Adama, ki bi strokovno podprla njegove teorije. Prav tako nikjer ne moremo zaslediti znanstveno utemeljene razlage, zakaj naj bi bila nekatera hrana ustrezna za eno krvno skupino in neustrezna za drugo. Prebava in presnova sta izredno kompleksna procesa, odvisna od stotine parametrov, zato je posploševanje njunih lastnosti in celo čisto konkretno predpisovanje posameznih skupin živil na osnovi ene same spremenljivke, kot je krvna skupina AB0, nesmiselno. Že če pogledamo populacijo odraslih ljudi z laktozno intoleranco, lahko najdemo skupine, v katerih noben posameznik ne more prebavljati laktoze (ne gleda na to, kakšna krvno skupino ima) in skupine, kjer vsi ali velika večina normalno prebavljajo laktozo. Take »anomalije« prebave se po drugi strani da zelo enostavno določiti z genetskimi testi.Povzamemo lahko, da znanstvenih dokazov, ki bi povezovali prebavo in presnovo živil s krvno skupino AB0 in razložili, zakaj naj bi bila nekatera hrana ustrezna za osebe z eno krvno skupino in neustrezna za osebe z drugo, ni.

Osnovni princip nutrigenetskega (nutrigenomskega) pristopa k prehranjevanju je preučevanje genskih različic, ki so posredno ali neposredno povezane s prebavo in presnovo hranil (na primer glutena, kofeina, laktoze, maščob, ...). Te genske različice so tesno povezane tudi s pojavom in prisotnostjo bolezni kot so srčno-žilne bolezni, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza, ... Potencialno negativnemu vplivu različnih (količin) hranil bi se v veliko primerih lahko izognili z ustrezno prehrano. Prehrana po genih izhaja iz znanstvenih raziskav genskih različic in temelji na strokovni analizi in interpretaciji njihovega vpliva. Vsa prehranska priporočila (na primer povečan vnos nekaterih vitaminov in mineralov z znanim blagodejnim vplivom na določeno področje zdravja, izogibanje hranilom, ki jih slabše presnavljamo, uživanje primerne količine in vrste maščob in podobno) zato izhajajo iz strokovnih dognanj iz znanstvene literature. V primeru priporočil glede hranil, ki vsebujejo gluten, lahko enostaven genetski test z veliko verjetnostjo pove, ali nekomu gluten lahko škodi ali ne. Če smo bolj natančni in konkretni: v primeru ugotavljanja preobčutljivosti na gluten z genetskim testom proučimo set genov na kromosomu 6, ki zapisujejoproteine HLA. Ti proteini so pomembni pri prepoznavanju tujkov v telesu in pri imunskem odgovoru na tujke. Gluten lahko prepoznajo kot tujek le nekateri proteini HLA, ki so posledica nekoliko drugačnih različic genov. Ko se tovrstni proteini nahajajo na površini celic, ki pridejo v stik z glutenom, se sproži imunski odziv in posledica je bolezen, ki jo poznamo pod imenom celiakija. Ti proteini so nujen pogoj za celiakijo, ni pa nujno, da bo pri posamezniku s tovrstnimi proteini celiakija dejansko nastopila. Iz še neznanih razlogov nekateri ljudje s tovrstnimi HLA proteini dobijo celiakijo, drugi ne. Moramo pa se zavedati, da je tovrstna analiza genov za celiakijo le preliminarna preiskava oz. nekakšno vodilo posamezniku, končno diagnozo pa mora postaviti zdravnik. Pri preiskovanju genov za presnovo npr. kofeina pa lahko zelo natančno ugotovimo, v kolikšnem času je nekdo sposoben razgraditi kofein iz npr. skodelice kave. Zanimive so bile tudi ugotovitve, da so različice genov, ki vplivajo na čas, ki je potreben za razgraditev kofeina, močno povezane s srčnim infarktom. Tako imajo ljudje, ki hitro razgrajujejo kofein, v primeru uživanja kofeina manjše tveganje za srčni infarkt, ostali pa bi se morali kofeinu čim bolj izogibati, saj je pri njih tveganje za srčni infarkt večje. Podobno je možno ugotoviti, kako vnos nekaterih vitaminov in mineralov vpliva na določeno področje zdravja in katera hranila spodbujajo nastanek različnih bolezni. Namen metode prehranjevanja, ki temelji na nutrigenetiki, ni določitev seznama živil, ki jih kdo sme ali ne sme jesti, ampak je prepoznava posebnosti presnove posameznika in prilagoditev prehrane z namenom zagotavljanja ustreznih količin hranil in uravnotežene prehrane. Nutrigenetika je znanost, ki lahko že zdaj veliko pove o lastnostih presnove posameznika in ponudi koristna priporočila. Ker se naša genetska zasnova ne spreminja, je njeno poznavanje koristno za vse življenje.

Dr. Mateja Bedenčič, univ.dipl.biol., in Danijel Stojković, univ.dipl.biokem.